Manja Jug, 7. razred

Stara vas, 10. 9. 1792

Dragi dnevnik!

Danes sem imela zelo slab dan, saj še zdaj ne morem pozabiti, kako me je Tulpenheim zavrtel okoli prsta. Hotela sem imeti samo uglajenega moža in da bi bila žlahtna gospa.

Ampak sem izvedela, da je Tulpenheim že zaročen s Šternfeldovko, ta trenutek sem izvedela, da je on en navaden in zvit prevarant. Ko sem prišla domov, je prišel Anže, oblečen v gosposka in urejena oblačila, ampak ga takšnega nisem hotela gledati, saj  mi je všeč takšen, kot je, prijazen in ne vem, kako tega že nisem prej opazila. Niti nisem videla, kako se on trudi. Res ni znal z besedami, je pa znal biti prijazen, pošten.

Nato je prišla Šternfeldovka, da nam je pomagala, da se maščujemo Tulpenheimu za to, kar je naredil. Za to prevaro je moral plačati za mojo poroko.                                       

                                                                                    Micka

Jan Kolarič, 8. razred

Pri Micki doma, 1779

Dragi dnevnik,

danes mi je Tulpenheim poslabšal dan. Ne vem, kako sem mu lahko zaupala. Pa takšne lepe besede mi je govoril. Prav ,, zatreskala” sem se vanj, saj sem se hotela dvigniti po družbeni lestvici. Čustva do Tulpenheima bom morala pozabiti. Ko sem bila s Tulpenheimom, sem takoj pozabila na Anžeta.

Oče je obljubil Anžetu, da se bom poročila z njim. On je preprost kmečki fant z veliko kmetijo. Izvedel je, da se veliko družim s Tulpenheimom. Hotel je posnemati njegovo obnašanje. Tulpenheim mi govori lepe besede in me je znal očarati. Medtem pa mi Anže pravi, da sem velika kakor smreka, brhka kakor hrast in lepa kot roža. Ali sem res takšna?

Danes je prišel do mene neverjetno gosposko oblečen. Spominjal me je na Tulpenheima. Takrat sem bila nanj zelo jezna, saj je hotel biti to, kar ni.

Z očetom sta skovala past za Tulpenheima, saj sem se mu hotela maščevati. Takrat sem videla, da me Anže res ljubi. Če me ne bi imel rad, ne bi pomagal očetu. Cele dneve sta razmišljala, kakšna kazen bi bila prava za njegova dejanja. Na koncu sta prišla do ideje, da se poročiva z Anžetom in ne s Tulpenheimom. Njega pa bomo pustili v prepričanju, da se bom poročila z njim. Resnico bo izvedel na dan poroke. Tega dne se zelo veselim, saj sem zelo zaljubljena v Anžeta. Komaj čakam, da postanem njegova žena.

Prišel je dan poroke. S pomočjo Šternfeldovke smo Tulpenheima pretentali, da nama je z Anžetom plačal doto. Na poroki smo imeli veliko hrane in pijače ter dobre glasbe. Plesala sem vso noč in se utrujena, a vesela podala v svet pravljic.  

razočarana Micka

Sara Kotnik, 8. razred

Na vasi,17. 8. 1778

Dragi dnevnik,

kako sem naivna, če ne bi bil Anže tako dolgočasen, bi zdaj bila že samska. Tulpenheim me je obrnil okoli prsta, varal me je, a imela sem ga tako rada , da nisem vedela, kaj se skriva v teh prevarantskih očeh.

Vse se je začelo takrat, ko sva z Anžetom kupaj plesala na tisti zabavi. Joj, kako si je oblekel tisto gosposko obleko. Res mu ni pristajala. Pa še z besedami ni znal.  Mislil je, da  mi bo všeč, če mi bo pravil, da sem lepa kot hrast in velika kot smreka. Takrat sem hotela iti nazaj k Tulpenheimu, ker sem mislila, da je to najhujša stvar, ki bi se mi lahko zgodila, to je še enkrat biti z Anžetom. Potem sem si premislila, videla sem, kako me ima Anže neizmerno rad, videla sem tudi, kaj vse bi naredil zame. Plesala sva še dolgo v noč in vedno bolj se mi je dozdevalo, da nama je usojeno. Ko bo Anže enkrat moj, ga bom naučila gosposkega obnašanja, naučila ga bom, kako se lepo obleči. Prav tako ga bom malo poredila, saj tako suh pa ne more  biti. Naučila ga bom tudi, kaj imam rada, da mi ni všeč, ko me nagovarja z njegovimi osvajalskimi besedami, s katerimi vsako dekle oddalji od sebe. Imam ga zelo rada, ampak  ne vem, če je pravi zame.

Joj, dnevnik, škoda, da ne znaš govoriti, ti bi mi lahko svetoval, koga naj izberem. Anžeta ali  Tulpenheima? Ne vem, oče pripravlja Tulpenheimu past. Upam, da bo uspela, ker če ne bo, smo lahko v resnih težavah, do takrat pa adijo.

Jutri ti vse sporočim.

prevarana Micka

Daniel Pivljakovič, 8. razred

Mickina soba,13. 4. 1800

Dragi dnevnik,

ne morem verjeti, da sem bila tako neumna. Tako sem si želela postati žlahtna gospa, da sem se pustila prevarati temu Tulpenheimu. Tako je bil dober z besedami, da sem se pustila povleči za nos, ko mi je govoril, kakšna sem in mi dajal komplimente. Želim si, da bi več časa preživela z Anžetom. Mogoče je slab plesalec, slab z besedami in nima okusa za obleke, ampak ima nekaj, česar Tulpenheim ne bo nikoli imel, in to je, da je Anže dobra oseba. Samo nečesa ne razumem, zakaj bi se rad poročil še z menoj, če že ima zaročenko?!

Anže in oče bosta nastavila past za Tulpenheima, da bo vseeno plačal za mojo poroko z Anžetom, če se bova poročila ali ne. Moram se maščevati Tulpenheimu, zato jima bom pomagala. Upam, da bo s tem dobil svojo lekcijo.

To bo vse za danes.

Micka

Enej Dobaj, 8. razred

                                             Pri Micki doma, 3. 2. 1789

Dragi dnevnik,

moram ti povedati, kaj se mi je zgodilo v enem tednu in pol. Saj poznaš mojega Anžeta, on je tako preprost, neroden, ne zna z besedami, ampak me ima res rad. Enega dne sem šla v trgovino po kruh, tam sem srečala Tulpenheima, ki je zaročen z vdovo Šternfeldovko. Za trenutek sem se spomnila, kako bi bilo, če bi bila žlahtna gospa. Imela bi gosposka oblačila. Imela bi veliko denarja. Tulpenheim me ustavi in mi reče: ,,Pozdravljena Micka, kako gre kaj?” Mislila sem si, komu to govori, a je gledal naravnost v moje rjave oči. Nato mi je še rekel, kako sem se lepo oblekla. Dajal mi je tako lepe komplimente, zamislila sem se, kako bi mi bilo prijetno, če bi mi nekdo to govoril vsak dan. Rekel mi je:,, Pospremil te bom do doma.” Na poti domov mi je dejal vedno več in več komplimentov, rekla sem mu, če res misli, da sem tega vredna, odvrnil je: ,,Micka, ti si vsega vredna.” Tako mi je govoril vsak dan, ko sva se srečala.

Nekega dne sva se nenadoma srečala, pred mojo hišo je stal Tulpenheim, ki je bil tako lep in urejen, nenadoma sva se zapletla.

Naslednje jutro je prišla do moje hiše Šternfeldovka in mi svetovala: ,,Ne zapletaj se s Tulpenheimom, saj vsako žensko zapelje z besedami, tudi mene je.” Bila sem zmedena, razočarana in obupana. Razmišljala sem, če je bilo vredno, da sem prevarala Anžeta.

Nekega dne je prišel do mene Anže, ki je bil urejen kot gospod. Norčeval se je in sem mu rekla: ,,Prosim, nehaj me izzivati.” Skupaj z mojim očetom sta skovalo načrt, kako se bo Tulpenheim ujel v past. In uspelo jima je.

Zelo sem bila srečna, saj se bom poročila z Anžetom. Tulpenheim je moral podpisati, da bo plačal najino poroko. O drugih dogodkov ti bom še poročala.

                                                                   vesela Micka

Žana Korez, 8. razred

Pod posteljo,1. 4.1769

Dragi dnevnik,

danes sem spoznala tudi slabšo stran Tulpenheima. Mislila sem, da sem mu všeč, on pa me je samo izkoriščal. Dala sem mu vso mojo ljubezen. Še zdaj ne morem verjeti, da me je tako dobro prevaral. Čeprav sem se Anžetu opravičila, še vedno vidim razočaranje v njegovih očeh. Res je, da je Anže slabo oblečen in grdo izgleda, me je ljubil z vsem srcem. Da sploh ne omenjam očetovega razočaranja. Še sploh ga nisem videla tako razočaranega. On mi vedno želi najbolje, jaz sem ga pa tako izneverila. Rekel mi je, naj gledam po srcu in ne po premoženju. Očitno se bom res morala kontrolirati zraven drugih moških. Čeprav smo z Anžetom in očetom naredili načrt, imam slab občutek. Mislim, da bo spodletel, saj nismo prepričani, da smo naredili vse po načrtu.

Žal ti ne morem nič več povedati, saj moram oditi.

                                                                                     razočarana Micka

Žan Kosar, 8. razred

Jure Dvoršak, 5. razred