Kristina Gudonyte: Dnevnik poredne punce

Kaj si mislite o Kotrini? Se lahko poistovetite z občutji glavne junakinje ali vam njena dejanja in razmišljanje sploh niso blizu?

Učenke so za nalogo z naslovom DNEVNIK POREDNIH FANTOV IN PUNC dobila naslednja navodila.

Izberite si poglavje oz. dnevniški zapis iz knjige, ki se vam je zdel najbolj zanimiv, in s skupnimi močmi ustvarite svoj dnevniški zapis, ki bo odražal vaša občutja, če bi se znašli v isti situaciji kot protagonistka v izbranem zapisu. So vaša občutja podobna kot protagonistkina ali povsem drugačna? Dnevniški zapis naj bo dolg eno tipkano stran. Če se pogledi članov ekipe zelo razlikujejo, lahko ustvarite več krajših dnevniških zapisov, ki naj skupaj ne presegajo 1,5 tipkane strani.

Izdelek naših učenk:

UKRADENE SKRIVNOSTI

25. oktober 2021

Zbudila sem se v še eno boring jutro. Vedela sem, da današnji dan ne bo nič boljši od ostalih. Na hitro sem pozajtrkovala in se odpravila proti avtobusni postaji. Medtem ko sem čakala na bus, je prišla največja fejmička na šoli in to je bila seveda Elora. Ko samo pomislim na njeno tečno in brezizrazno faco ter to zavijanje z očmi, se mi kar želodec obrne. Že tako se mi zdi, da je moje življenje pokvarjeno. V trenutku se moje razpoloženje poslabša, povsem se odklopim od misli, sveta, ki me obdaja … Dam se na off.

Moj odklop predrami prihod v šolo. Kaj je spet to? Elora s sošolkami nekaj šepeta, napnem ušesa, da bi bolje slišala. Spet širi laži o meni. Ne vem, kaj sem ji storila. Enostavno me hejta. Taja mi je povedala, da Elora govori stvari iz mojega in njenega otroštva, ko sva bili še prijateljici. Jah … Težava je, da jih pove na svoj način, malo prikroji resnico. Zakaj to počne? Naj pusti moj lajf. Ni res, da sem odgriznila lepilo in pika. Namazala sem si ustnice in ona tudi! Odkar je glavna in najpopularnejša v razredu, ji je še bolj zrastel greben, sploh me ne sprejme v svojo družbo. Oh, pa kaj za to. Saj ne rabim še ene zlagane osebe ob sebi. Še dobro da imam Tajo. Samo ona me res razume, sprejema. Komaj čakam, da šolski zvonec naznani konec zadnje ure … Hočem domov … Doma pa nič novega. Foter je ves čas v službi in pride pozno domov, pa še takrat je velikokrat utrujen in mu ni niti do pogovora. Mama pa se ukvarja samo z mlajšim bratom, ki je središče njenega sveta, in me sploh ne jemlje resno. Včasih se mi zdi, kot da nikamor ne spadam, to me boli … Tišči me v prsih. Svoje misli zamotim z domačo nalogo, vmes pogledam na fon, ki je moj »lifesaver«, tam sem lahko kdorkoli želim, v mislim si ustvarjam nov svet in novo resničnost. Iz tega sveta me prebudi mama, ki se briga zame zgolj, ko moram kaj narediti: »Flopsy to, Flopsy ono …«
Kmalu bo večer in bom šla končno spat.

Lahko noč, dragi dnevnik.

26. oktober 2021

6.32

Spet ta budilka … Ah … Zbudim se pred bratom, se oblečem, pojem kosmiče in s težkimi koraki grem v šolo. V šoli spet trpim Eloro, zdaj že razkazuje svoj dnevnik in iz njega bere samo moje slabosti, sebe pa povzdiguje. Kaj je z njo? Kaj ji ni jasno? PUSTI ME PRI MIRU! To ji bom vrnila. Zadnjo uro imamo prosto, to je spet njej v prid.

15.21

Načrtujem maščevanje. Osramotila jo bom, boš videl. Ko se mi bo porodila kakšna dobra ideja, ti sporočim.

23.11

To … Končno se mi je porodila zamisel: DNEVNIK. Ukradla ji bom dnevnik. In to takoj jutri, če ga bo imela s seboj.

27. oktober 2021

Prvo uro v šoli ne zaznam ničesar, drugo uro pa že bere svoje zapiske. Danes se ne morem družiti z nikomer, ker Taja manjka. Skrbno gledam, kam bo Elora odložila dnevnik. Na moje presenečenje ga ima na mizi. Preden poje malico, sem že v učilnici. Misija DNEVNIK naj se začne. Pograbim dnevnik in ga hitro skrijem v omarico. Elora in njeni prijatelji me še cel dan pridno ignorirajo. Sploh niso ugotovili, da dnevnika ni. Doma sem ga prebirala in ugotovila, da je veliko stvari dopisanih ali spremenjenih. Kaj si dovoli ta pr…….. PRISMUKNJENKA!

Verjemi, da to ne bo ostalo nerazkrito.

Lahko noč, moj edini zaupnik.

28. oktober2021

Ko pridem v razred, takoj začutim drugačno vzdušje. Vem, da je v zvezi z dnevnikom, a se delam, kot da ničesar ne vem. Vprašam sošolce, kaj se dogaja, zakaj takšna panika. Na moje veliko začudenje mi odgovorijo. Vse skupaj napihnejo, kot da je Elora izgubila nekaj, kar ji pomeni največ na svetu in bo zaradi tega umrla. Trapa …

SE NADALJUJE …

P. S. No ja … Morda misija dnevnik ni bila ravno najboljša ideja, lahko bi se razvedelo. Potem bi pa bil spet vik in krik.  Odločila sem se, da ji ga skrivoma vrnem, vseeno pa sem si vse fotografirala. Ne zaupam ji. Dan mi je minil hitro, jutri vrnem dnevnik in vse se bo uredilo. Ja, to bom naredila. Rada bi se še dolgo pogovarjala s teboj, a sem od vsega dogajanja zelo utrujena.

Lahko noč, zaupnik moj.