Arhivi Kategorije: Pravljic ni nikoli preveč

Zgodba o slepi princesi

Objavljeno ,

Nekoč pred davnimi časi je živela deklica. Ta deklica je imela eno sestro, tri brate in mamo. Bila je zelo revna in vsak dan je morala v gozd po vodo.

Ko je nekega dne prišla domov, ni našla mame in bratov. Njena sestra je odšla v vas, da bi prodala njihove pridelke. Zato je poiskala mamo in jo vprašala: ,,Kje so moji bratje?’’ Mama
ji je odgovorila, da so si poiskali službe, kjer bodo dobili denar za preživetje. Tako sta po pogovoru prišli domov, kjer sta srečali tudi sestro. Med tem časom se je že zvečerilo in sestra jima je povedala, da ljudje več ne dajo veliko denarja za njihove pridelke in na mizo dala le polovico zaslužka. Mama je dejala, da imajo dovolj denarja le za njih, zelo jo je zaskrbelo, kako bodo preživeli njeni sinovi. Odločila se je, da jim pove, da bodo morali na svojo življenjsko pot. Tako se je dogajalo vsak dan, dokler ni mama umrla. Vsi so bili zelo žalostni, še posebej  njena hčerka. Ko se je nato vse pomirilo, sta deklica in sestra morali živeti sami in ker je deklica bila mlajša od njene sestre, jo je ta izkoriščala.

Nekega dne je deklici bilo dovolj garanja in je svoji sestri dejala: ,,Zakaj moram jaz garati, ti pa lahko zapravljaš denar?’’ In sestra se ji je le smejala. Nato se je deklica spet razjezila in sestri je počasi bilo dovolj. Tako se je začel njun velik prepir. Dolgo sta se prepirali, nato pa odšli spat. Ampak sestra ni zaspala, temveč je zmešala strup.

Ko sta se naslednji dan zbudili, se je sestra delala prijazno, ampak v srcu je bila zlobna, saj  je njen strup zmešala v pijačo uboge deklice. Ko je deklica spila strup, je oslepela. Zlobna sestra je bila srečna. Deklica je naslednji dan zbežala in nekako prišla do gradu, kjer je živel princ, ki je iskal ženo. Deklica je želela do njega, a ji stražarji tega niso dopustili. Ko jim je kralj rekel, da lahko vstopi, se je takoj zaljubil vanjo.

Tako je že naslednji teden bila poroka in deklica je bila slepa, zato so jo poimenovali slepa princesa. Še vedno si je želela videti. Ko so to željo slišali ljudje, so ji povedali za izvir čudežne vode pri drevesni votlini. Odpravila se je tja in tam srečala palčka, ki jo je odpeljal do tega izvira. Tam si je umila oči in takoj je spet videla. Kmalu so stražarji našli tudi njeno sestro in jo zaprli v ječo.

Princ in slepa princesa sta srečno živela do konca svoji dni.               

Jani Senekovič, 6. razred

Lukas Gretar Logar, 5. razred

Princesa, ki ni videla

Objavljeno ,
Pred davnimi časi sta za devetimi gorami živeli dve sestri. Nista se imeli radi. Živeli sta v ogromni drevesni votlini, v globokem temačnem gozdu.

Nekega dne se ti dve sestri sprehajata ob nekem potoku, ko nenadoma z drevesa pade res čeden škrat. Sestri sta ga vprašali: ,,Ali si v redu?” Ko ju je škrat videl, se je malo ustrašil, ampak odgovoril jima je: ,,Ja, v redu sem.” Tudi sestri sta bili škratu všeč, a se ni mogel odločiti, katera je zanj lepša. Nato ju škrat popelje k nekemu izviru vode. Škrat jima reče: ,,Pijta to vodo, to je čudežni izvir.” Sestri sta bili res žejni, zato sta mu zaupali. Ko ena sestra hoče popiti prvi požirek vode, zagleda steklenico strupa in jo vzame ter si jo da v žep, da bi svojo sestro za vedno uspavala. Začelo se je temniti, nočilo se je. Zato sta ga vzeli v njihovo votlino v drevesu in ga dali na posteljo. Sestri sta se ulegli na tla. ,,To je zdaj moja priložnost,” je rekla sestra. Po tihem je hotela vliti strup v usta svoje sestre, ko ji naenkrat spodrsne, pade na tla in strup odleti ravno v oči njene sestre. Naslednji dan ta sestra odpre oči in zakriči: ,,Ničesar ne vidim!” Škrat se je tako zelo ustrašil krika, da je skočil s postelje. 

Naenkrat pridejo iz daljne vasi straže. Zaslišali so ta krik. Obenem so tudi iskali princeso in princa iz njihove vasi. Princ in princesa sta izgledala enako kot slepa sestra in škrat, zato so ju odpeljali v vas ter zlobno sestro pustili tam. Ko so prišli v vas, so vsi vaščani vzklikali: ,,Princ, princesa!” Zato jima dajo krone in prstane, da se poročita. Niso vedeli, da je bila princesa slepa. Ko se poročita, ji princ reče: ,,Moja slepa princesa.”          

Princ in princesa sta živela do konca svojih dni.

Tobias Škamlec, 6. razred                        

Naja Črnčec, 7.razred

Srečna princesa

Objavljeno ,
Za devetimi gorami in devetimi vodami je stal veličasten grad, v katerem je živel mogočen kralj. Imel je dve hčeri. Ena je bila lepa, a slepa, druga pa zlobna.         

Nekega dne je zlobna sestra ljubosumno gledala slepo. Mislila si  je: ,,Zakaj oče njo obleče v prekrasna oblačila, mene pa ne?” Slepa princesa je bila videti prelepa, imela je lepa bela oblačila. Zlobna je imela na sebi raztrgana oblačila.

Vse to se je spremenilo, ko je njun oče poročil zlobno mačeho. Zahtevala je, naj prelepa slepa princesa postane čistilka. Kralj se je moral s tem strinjati. Zlobna princesa je zapravljala očetov denar za nove obleke. Slepa princesa pa težaškega dela ni več prenesla, zato je zbežala.      

V gozdu, skozi katerega je drvela, je slišala škrata. Bil je majhen in hiter, na sebi je imel moder jopič. Vprašal jo je, kam se ji tako mudi. Povedala mu je vso zgodbo. Škratu se je smilila in pokazal ji je njegov dom. Šla sta še globlje v gozd in splezala v drevesno votlino. Slepa princesa je tam ostala 2 dni.

Tretji dan je šla v vas. Ni pa vedela, da se je njena mačeha hoče znebiti. Mačeha je s strupom ubila njenega očeta. Princesa se je nastanila v najbližjem gostišču. Bila je utrujena in gostilničar ji je ponudil zastonj rum, spila je eno kapljico ter zaspala. Odnesli so jo v gozd. Škrat je takoj izvedel za to in jo odnesel k izviru čudežne vode. V njena usta ji je dal kapljico čudežne vode in hipoma je ozdravela    

Pohitela je domov z vrčem te čarobne vode in ozdravela še očeta. Zlobno mačeho in zlobno sestro so zaradi slabih dejan izgnali               

Kralj in njegova slepa hči živita še danes, le da se je slepa hči poročila s princem, s katerim imata 3 otroke.

Matej Zemljič, 6. razred

Slepota in vid

Objavljeno ,
Nekoč pred davnimi časi je na hribu Vartvor bil grad Vartvorin. Na gradu sta vladala kralj kraljica, ki sta imela dve hčeri.  

Ko sta se nekega dne kralj in kraljica že malo postarala, sta morala na prestol postaviti eno hčer, le eno in ta hči bi oziroma je morala imeti mladeniča. Za to sta povedala svojima princesama : ,,Ljubi hčeri, čas je, da sedeta na prestol, vendar na žalost ne obe.”  Starejša princesa je staršema odvrnila: ,,Jaz sem starejša, zato moram jaz postati kraljica.”  Kralj je odvrnil, da bo kraljica tista, ki si bo prej našla svojega mladeniča.  

Tako sta torej princesi šli na konec sveta, da bi si našli vsaka svojega mladeniča. Prva, najstarejša sestra, je iskala mladeniče, vendar ni našla nobenega primernega. V okolici so bili sami reveži in tisti, ki se imajo za bogate, imajo komaj pet tolarjev. Od najstarejše sestre, ki je želela samo denar, je njena velika razlika kar njena mlajša sestra. Druga, najmlajša sestra, je okrog sebe videla bogataše, bogatejše od nje in njene družine. Ni našla pravega mladeniča, saj so bili vsi tam kar zasvojeni z denarjem. Potem pa glej, no, glej, na robu ceste je bil en revež in k njemu je odšla princesa. Takoj, ko sta se pogledala, sta si bila všeč. Ko je starejša princesa videla svojo mlajšo sestrico, je poblaznela. Šla je do škrata čarovnika po strup, ki te oslepi.  

Naslednji dan se je kralj odločil, da bo okronal mlajšo princeso. Starejša sestra oziroma starejša zlobna sestra je šla v kuhinjo, kjer je v sestrin kozarec penine vlila strup za oči. Starejša princesa je dala vsem svoj kozarec in čez tri sekunde je najmlajša princesa oslepela. Kralj je povedal, da kraljica ne sme biti slepa in se je odločil, da bo okronal starejšo princeso. Mlajšo princeso je to tako užalilo, da je šla v gozd, kjer se je spomnila, da je v bližini mirna jama. V njej se je odločila ostati. Njen izbranec je šel za njo in jo odpeljal skozi drevesno votlino k izviru čudežne vode. S to vodo ji je umil oči in slepa princesa je spregledala. Oba sta odšla v grad in prišla sta ravno v pravem trenutku. Kralj je spremenil izbor princese in vzel najmlajšo princeso, saj je njen izbrani povedal, da je starejša princesa poskrbela za oslepitev mlajše. Tako sta najmlajša princesa in njen izbranec postala kralj ter kraljica.                

Najstarejša princesa  je po odredbi odšla v jamo revežev s samo enim tolarjem.  

Larisa Kotnik, 6. razred

Svit Sambolec, 5. razred

Slepa princesa

Objavljeno ,
Nekoč pred davnimi časi nekje v neki deželi se je rodila prelepa princesa, a je bila slepa. Rodila se je že slepa in njeni starši niso vedeli, če se bo kdaj kdo z njo poročil.  

Nekega večera se je princesa odpravila na sprehod. V gradu je nekaj zaropotalo, a princesa ni mogla hitro v grad, ker ni videla, kaj je pred njo. Ko je končno prišla na grad, so ji služabniki povedali, da je njena mama padla po stopnicah in umrla. Princesa je bila potrta, ker ni niti enkrat videla svoje matere, kako je lepa.  

Naslednji dan je na grad prišla neka gospa in z njo je bila njena hčerka. Princesin oče se bo poročil s to gospo, a princesa ni bila srečna, ker je včeraj umrla njena mama. Nasprotovala je očetu, a njegova beseda je bila vedno zadnja.   

Nekaj dni je minilo od poroke in njena mačeha ter njena zlobna sestra sta se iz nje norčevali in ji skrili njen zadnji spomin od matere. Princesa je to hotela povedati svojemu očetu, a je vedela, da ji ne bo verjel. Tisti dan je princesa odšla v gozd, kjer se izgubila.   

Nekaj dni je minilo in princesa je v gozdu otipala luknjo v zelo velikem drevesu, ni vedela, kaj naj stori, a ko si je to mislila, je v drevesni votlini nekaj zašumelo. V drevesni votlini je bilo 12 škratov in vsi so v en glas rekli: ,,Kaj vas je pripeljalo sem, vaše veličanstvo? Iščete kaj oz. koga?” Princesa je s paničnim glasom odgovorila: ,,Sploh ne vem, kje sem! Rada bi se vrnila domov, kako hitro bi se lahko, a sem slepa in ničesar ne vidim.” ,,Ne skrbi, bomo mi poskrbeli zate,” so odgovorili palčki v en glas. Princesa je s škrati ostala 7 dni.   

Po enem tednu jo je eden od škratov vprašal, če je žejna, dal ji je kozarec s strupom. Princesa je takoj omedlela in padla na tla, da je naredila luknjo v tla ter padla v jezero, kjer je bil izvir čudežne vode. Tam je bila njena mačeha, ki je čestitala škratom, da so ubili princeso. Takoj, ko je to izrekla, je iz jezera prišla princesa z normalnim vidom, ker ji je voda prišla v oči in ta voda je bila čudežna. V kotu votline je videla kletko, v kateri je bil prelep princ.   

En dan kasneje je princesa s princem prišla na grad in tam videla očeta, ki se joče, vse mu je povedala. Oče je vojakom takoj rekel, naj ju poiščejo in ubijejo.   

Tri dni po tem dogodku je iz kleti prišla princesina mama in povedala, da jo je tista mačeha zaklenila v klet, zato ni mogla nikamor.   

Eno leto kasneje je princesa postala kraljica in princ kralj. Skupaj sta imela prelepega sina, ki je bil slep. Odpeljala sta ga do tistega jezera in mu polila oči, sin je videl. Odrastel je v prelepega kraljeviča.   

Tukaj se naša zgodba konča, kraljica živi še danes, če ni že umrla.                        

Kaja Žnuderl, 6. razred

Jonas Frangež, 4. razred

Izvir magične vode

Objavljeno ,
Za devetimi gorami in devetimi vasmi ter za devetimi gozdovi sta živeli dve sestri. Obe sta bili zelo posebni na prav poseben način. Mlajša sestra, ki je bila princesa, je bila slepa. Starejša sestra, ki je tudi bila princesa, pa je bila zlobna. Bila je tako zlobna, da je niti s čarovnico ne moremo primerjati. Živeli sta na gradu brez staršev, saj so že dolgo nazaj umrli. Grad je bil zelo lep, obdan s prečudovitim gozdom, tako lepa je bila tudi mlajša princesa, ki je imela tako lepe modre oči in božanske rumene lase, bila je lepe postave. Njeno pravo nasprotje je bila njena sestra. Imela je copraste črne lase in čisto črne oči. Rada je imela hrano, zaradi tega je bila lepo rejena.  

Nekega lepega jutra se je princesa odpravila na sprehod v gozd, ki je obdajal grad. Hodila je in hodila ter nenadoma naletela na grmiček gozdnih jagod, te so bile njene najljubše. Nekaj jih je pojedla in se odpravila naprej. Hodi in hodi ter zasliši nekakšno godrnjanje. Z njeno palico je otipavala pot do tega bitja, ki je godrnjalo. Pa je do nje pristopil škrat in ji rekel : ,,Kaj pa ti počneš v mojem gozdu?’’ Odgovorila mu je : ,,Prišla sem do tebe, ker se mi je zdelo, da potrebuješ mojo pomoč, ko pa tako godrnjaš.’’ Povedal je, da zbira gobe za kosilo, a jih je nabral že preveč. Ampak nič hudega. Škrat je ugotovil, da je ubožica slepa, zato jo je povabil v svojo drevesno votlino, saj ve, kako ji lahko pomaga glede slepote. Princesa se je strinjala. Ko sta prispela k njemu domov, mu je princesa povedala, da živi na gradu s svojo sestro, ki jo vedno grdo zmerja zaradi njene slepote. Škrat ji je odvrnil: ,,Vem, kako ti lahko pomagam!’’ Razložil ji je pot do izvira čudežne vode, ki ti uresniči kakršnokoli željo. Bila je navdušena nad tem. Zvečerilo se je, zato je princesa prespala v palčkovi drevesni votlini.  

Naslednje jutro je palček pripravil slasten zajtrk in malico za na pot. Spomnil se je, da je princesa slepa in zato osedlal njegovega hitrega črnega konja ter mu obrazložil pot, kam naj pelje princeso. Princesa je bila zelo hvaležna za vse in palčka poljubila na čelo, nato se je odpravila na pot, ki ni bila tako zelo dolga. S konjem sta potovala in potovala ter po sedmih urah prispela do table, ki jo je konj prebral. Na tabli je pisalo tri minute do izvira čudežne vode. Hitro je odgalopiral do tja. In res! Prispela sta do izvira, kjer je konj princeso previdno odložil na mehko travo. Odšla je do izvira in si zaželela željo: ,,Želim si, da bi spet lahko videla.’’ Izvir je odgovoril : ,,Seveda, samo oči si umij z vodo. Slišal sem, da imaš zlobno in sebično sestro, zato ti dam ta strup, ki ga naj malo popije in bo umrla.’’ Princesa je brez pomisleka vzela strup, si umila oči in res! Spet je videla ta prečudovit svet. S konjem sta odgalopirala k njej na grad, kjer je njena sestra spala in smrčala z odprtimi usti. Na gradu sta bila, kot bi rekel škrat. Prišla sta na grad, princesa je stekla v sobano, kjer je spala njena zlobna sestra, ji v usta zlila strup in sestra je umrla.       

Princesa in škrat sta rajala še tri mesece kasneje. Princesa še danes živi, če ne verjameš, je to čisto tvoj problem!      

Ema Lavrenčič, 6. razred                                       

Pia Črnčec, 5. razred

Slepa princesa

Objavljeno ,
Nekoč za davnimi gorami je stal grad. Grad je bil prečudovite roza in modre barve. V njem je živela princesa z njenim očetom in zlobno sestro. Vsi so živeli skupaj, a ta princesa je bila slepa in zaradi tega je bila kraljeva naloga, da se bo poročila. Iskali so mladeniče s celotnega sveta, a princesa ni marala niti enega, saj se ni hotela poročiti. Sestrina princesa je postala ljubosumna, ker je princesa imela dolge blond lase in zelene oči, ona pa rjave lase in rjave oči.

Z vsakim dnem je postala ljubosumnejša, ker ji kralj ni posvečal nič pozornosti in odločila se je, da bo princeso zastrupila.  Na tiho noč je princesa sedela na balkonu in opazovala zvezde, v tistem trenutku je videla zvezdni utrinek. Zaželela si je: ,,Prosim, rada bi spet videla.“ Tam se je prikazal škrat. Ta škrat ji je prišel uresničit željo, povedal ji je o izviru čudežne vode in da je skrit v gozdu ter da je skriven prehod vanj. Škrat jo je vprašal, če se mu bo pridružila, princesa je seveda odšla z njim. Potovala sta nekaj časa po gozdu. Čez par korakov je škrat rekel: ,,Tukaj sva.” Princesa je bila navdušena. Odšla sta skozi drevesno votlino, v tem trenutku ji je škrat povedal, da mora narediti 7 požirkov čudežne vode, če hoče, da deluje. Princesa je naredila 7 požirkov in izvir je začel žareti, naenkrat je princesa spet videla. Vrnila se je domov in se zahvalila škratu.

Medtem ko je princesa bila v gozdu, ji je zlobna sestra skuhala čaj in vanj dala strup, a ona ni vedela, da lahko princesa spet vidi. Ko ji je postregla čaj, je princesa lahko videla, da je čaj zastrupljen, strah jo je bilo, saj ni vedela, kaj naj  naredi. Spila je čaj, no, vsaj zlobna sestra je tako mislila. Naslednji dan je vse povedala kralju in on ni mogel verjeti, kaj sliši.

Na koncu je kralj zlobno sestro vrgel v ječo, princesa je končno našla mladeniča, s katerim bi se poročila.

Vsi so živeli srečno, razen zlobna sestra. Lepo so se imeli do konca njihovega življenja.        

Maja Košnik, 6. razred                              

Kako je škrat pomagal ubogi princesi

Objavljeno ,
Nekje in nekoč za devetimi gorami je živela princesa. Že od rojstva je bila slepa. Živela je na gradu, ki je stal visoko nad mestom. Imela je zlobno sestro, ki jo je na vsak način želela ubiti. Hrepenela je po tem, da bi enkrat končno lahko videla in dojemala svet, v katerem živi. V gradu sta živela tudi njena oče in mama, s katerima se je razumela bolje kot s sestro. Niti sanjalo se ji ni, kaj vse jo čaka.       

Nekega jutra pri zajtrku se je grajska družina veselo pogovarjala in kramljala o stvareh, ki so jih zanimale. Nenadoma je zlobna sestra vprašala: ,,Ali lahko s sestro greva ven?“  Kralj se je najprej namrgodil in začudil, nato pa odgovoril: ,,Seveda. Pazi le, da boš pozorna na svojo sestro, ki ne vidi. Sama veš, kaj se lahko zgodi.“  Po tem odgovoru je bila zlobna sestra videti zadovoljna. Čez nekaj časa sta se oblekli in obuli, nato pa odšli v gozd.           

Nikomur se niti sanjalo ni, kakšne zlobne namene ima princesina starejša sestra. Malo po tem sta prišli do najlepše gozdne jase, je sestra rekla: ,,Ne oddaljuj se od tega kraja. Takoj se vrnem.” Slepa princesa je nekaj časa tam res samo čakala, nato je zaslišala neke čudne zvoke. Ker ni vedela, od kod prihajajo, se je zelo prestrašila. Skoraj bi omedlela! Nekaj ji je pravilo, da je to kakšno gozdno bitje. Čez nekaj časa se je to uresničilo! To je bil škrat, ki je bil po srcu zelo dober. Stanoval je v drevesni votlini nedaleč od tod.            

,,Kdo pa si ti? Kaj počneš tukaj?” je škrat začel pogovor. ,,Izgubila sem se v gozdu in ne vem, kam naj grem,“ je preplašeno začela slepa princesa.
,,Vidim, da si slepa. Tukaj res ni varno! Pridi, pokazal ti bom svoj dom in čudovit izvir čudežne vode, ki je ob njem,” jo je pomirilo gozdno bitje. Princesa se je s tem strinjala, zato sta hitro odšla.             

Dolgo sta hodila in škrat jo je vsake toliko opozoril, naj se ne dotika gozdne rože, ki je tako strupena, da lahko ubije po dvajset ljudi skupaj. Ko sta prišla do škratovega doma, jo je ta udobno namestil v svoji kuhinji. Princesa se je počutila varno in to je bilo glavno.                
Čas je hitro tekel in počasi sta se morala posloviti. Škrat je princesko povabil, naj še kdaj pride k njemu. Takrat je uboga princeska že vedela, kje je pot do gozdne jase. Tam jo je čakala sestra. ,,Pa kje si bila tako dolgo? Čakala sem te dolgo časa, tebe pa ni od nikoder,” se je razburila zlobna sestra.

Bil je že večer, zato se jima je mudilo domov na večerjo.  Pri večerji se je zgodil čudež! Starejša sestra je mlajši ponudila strupeno rožo, ki bi jo naj ozdravila. Slepa sestra je dobro vedela, kako ta roža izgleda, zato je ni niti pogledala. Sestri je odvrnila: ,,Nisi me pretentala. Vem, da je ta roža strupena, zato se me pazi! Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!” je svojo misel končala uboga princesa. Kralj in kraljica sta starejši hčerki dala kazen, da tri dni ne sme z gradu.           

Ravno čez tri dni se je uboga princesa spet potikala po gozdu. Tokrat je bila z njo vsa družina. Izkoristila je priložnost in šla k škratu. Ta ji je pokazal še čudežni izvir vode, za katerega slepa princesa še ni vedela. Pri njem sta kramljala. Naenkrat se je uboga princesa dotaknila tega izvira. Takrat se je zgodil čudež! Spet je videla! Presrečna je stekla v objem svoje družine. Tisto popoldne so še dolgo kramljali v drevesni votlini.

Slepa princesa je spet videla in vse se je srečno končalo. Živeli so srečno do konca svojih dni.                    

Alina Berič, 6. razred

Manja Jug, 7. razred

Pravljice iz škatle

Objavljeno ,

Šestošolci so prejeli pravljične škatle, v katerih se je skrivalo tudi pismo. Le kaj je nastalo?

Slika: osebni arhiv

Nekje in nekoč za devetimi storži …

Dragi učenci,

pravkar ste odprli vašo pravljično škatlo, saj veste, kaj pravijo, da pravljic ni nikoli preveč. Zato bomo danes … hokus pokus … skupaj čarali pravljice, ki živijo le v vaši domišljiji, in jih ni nihče še slišal ali prebral. Ste za to? Le kako se bomo tega lotili? Do sedaj ste prebrali že mnogo pravljic, spoznali veliko pravljičnih bitij. Prav tako ste se že naučili, kaj so značilnosti pravljice oziroma če povem po pravljično – kaj moramo »zacumprati«, da bo naša zgodba res pravljica.

V svojo pravljico boste morali vključiti tudi predmete, ki ste jih našli v pravljični škatli.

Sedaj pa … Pustite svoji domišljiji prosto pot, naj s pomočjo čarobnega prahu vaše pravljice postanejo napete, zanimive …

Sim salabim … Upam, da kaj kmalu vaše pravljice v roke dobim.

Pravljična  navdušenka

Deklica s copatom

Nekoč pred davnimi časi je živela deklica, ki je bila brez doma.

Nekega dne je na drevesu nabirala jabolka in padla z drevesa na velikanov copat. V copat se je naselila.

Naslednji dan je v copatu našla mošnjiček, v katerem je bilo pismo, zapestnica in ključ, ki nekaj odpira. Na zapestnici je bila nekakšna koda, ki nekaj pomeni. Odšla je v mesto in tam spraševala ljudi, če kdo ve, kaj ta koda pomeni. Dvanajsti  ji je rekel, naj pogleda pod velikanov copat. Pod copatom je našla ključavnico in jo s ključem odklenila. Pokazale so se stopnice do ogromnega gradu. Odšla je v grad, tam je slišala grozno smrčanje. Našla je vloženo morsko zvezdo in je pisalo NE JEJ, a jo je pojedla, ker ni znala brati. Velikan jo je videl in jo dal v kozarec, kjer je bila morska zvezda. V steklu kozarca se je videla in je ugotovila, da ima dolge rjave lase, velik nos in ustnice. Velikan je videl njeno lepoto, jo izpustil in zaprl v kletko, dal ji je kuhalnico, da nekaj skuha. Copat jo je prišel rešit. Velikan je videl copat in si ga nadel, ker je imel na nogi samo enega. Copat ga je ugriznil v nogo in pojedel njegov prst. Velikan je hotel copat sežgati, a se je ta umaknil, zato si je velikan skuril nogo. Zaradi tega je velikan poginil. Copat je izpljunil velikanov noht. Deklica je v gradu našla zaklad in zaradi premoženja jo je princ zaročil. Po 12 letih sta imela 7 otrok.

Deklica živi še danes, če ni že umrla.

Larisa Kotnik, Kaja Žnuderl, Matej Zemljič, Maja Košnik, Tobias Škamlec, 6. razred

Slika: osebni arhiv

Deklica s srečo 

Nekje in nekoč za devetimi storži je živela revna deklica. Imela je rjave kitke in oblečena je bila v narodno noša, bila je bosa. Živela je sama v revni  in leseni hišici. Njena pokojna babica ji je dala fotoaparat, z njim je fotografirala živali, ki so živele v gozdu. Ponoči se je bala medveda. Blizu njene hišice je bila vas Güzmič. Tam je vsako soboto prodajala med in medene izdelke. S tem se je preživljala. 

Nekega dne se je sprehajala in pobirala smeti. Našla je modro klupico in robčke. Razmišljala je, kdo bi lahko odvrgel neodprte robčke. ,,Kaj pa delaš tukaj sama?” je zaslišala neki glas. Deklica je odgovorila, da pobira smeti. ,,Lahko ti ponudim delo, da mi v zameno za denar  vsako popoldne počistiš hišo,” ji je rekla starka.  Deklica se je zelo razveselila, da za delo dobi denar. 

Starka je imela zelo veliko hišo, v kateri je bilo dosti bogatih stvari. Dala ji je čarobno gobico, ki je čistila sama. Starka tega ni vedela.

Ko je nekega dne deklica brisala mizo, je gobica nenadoma začela sama čistiti. Tako je deklica vsakdan delo končala prej. 

Naslednji dan je čistila predale, v njih pa našla tri gumbe in obesek. Nenadoma je domov prispela starka in jo zalotila pri stikanju po njeni hiši. Od same jeze je začela čarati. Deklica se je branila z začarano gobico. Ni ji najbolje uspevalo. Čarobna krogla je potisnila starko skozi okno. Umrla je. S stropa je začel padati denar. Tako je deklica postala bogata. S pomočjo obeska in treh gumbov si je sešila obleko.

Živela je srečno do konca svojih dni.  

Alina Berič, Ema Lavrenčič, Jani Senekovič, Tjaš Jovanovič, 6. razred

Slika: osebni arhiv