Pred davnimi časi je bila Zemlja tako majhna kot mušica. Na njej ni bilo življenja. Nekega dne je meteorit padel na Zemljo, a v isti stotinki ju je vesoljec, vesoljski varuh združil in nastalo je kraljestvo somraka.

A na žalost je vesoljski varuh zbolel in počasi je umrl. Vsi so krivili kuharja, čeprav tega tragičnega dogodka ni nihče raziskal. Kuharja so izgnali na luno. Tam naj bi bil do konca svojih dni. Vendar se je odločil dokazati svojo nedolžnost. Cele dneve in noči je razmišljal samo o tem. Nato pa se je nekega dne spomnil, da niso vsi vesoljci vesoljski varuhi, da so nekateri kuharji, drugi pa stražarji, že tretji so izumitelji itn. Odvisno od družinskega rodu. Vedel pa je tudi, da s smrtjo vesoljskega varuha odmre tudi kraljestvo, ki jo je ustvaril, razen če ga pred svojo smrtjo da svojemu nasledniku, ki mora biti iste krvi.

Vesoljski kuhar je odšel nazaj v svojo rodno domovino, kjer sta ga prestregla dva stražarja, ki sta mu jezno povedala, da ne sme biti tu in da se mora vrniti nazaj na luno zaradi napake, ki jo je naredil. On pa je odvrnil: ,,Prinašam pomembne novice.”  Stražarja ga nista želela poslušati, zato sta ga prijela za roke in ga odpeljala nazaj gor. A on je zakričal: ,,Tisti, ki je vladal in umrl, ni bil pravi vesoljski varuh, prevarant je bil.” Stražarja sta se za trenutek ustavila: ,,Potem pa dokaži.” Kuhar jima je povedal svojo ugotovitev. Stražarja sta ga pospremila v kraljestvo. Tam so najprej šli do radodarnega in na vse spoštljivega guvernerja. On pa jih je z veseljem poslušal in se odločil, da bo spet kuhar. ,,Dobrodošel v kraljestvu.”

Naslednji dan so šli na mestni oder. Sprva so vsi pljuvali na kuharja in mu metali paradižnike, ko so slišali, da je bil pokojni ,,vesoljski varuh” prevarant, so se vsi spoštljivo vedli do kuharja. ,,Vsak od nas ve, da on ni imel naslednikov,” je povedal kuhar. In tako so naslednje dni iskali pravega vesoljskega varuha.  

Čez tri leta so ugotovili, da je bil kuhar vesoljski varuh, saj so pogledali na seznam vstopajočih in nekateri med prvimi se še spomnijo, da je kuhar prišel pred njimi.  Guverner je v žalosti povedal, da je kamen padel na njegovo glavo in to mu je izbrisalo spomin. Prevarant je to izkoristil in je postal to, kar ni.

Naslednji dan je kuhar oz. vesoljski varuh stopil na prestol.

In tako je nastal naš planet Zemlja z vsemi ljudmi, saj so pravici zadostili.

Larisa Kotnik, 6. razred

Jaka Gselman, 5. razred