| Za devetimi gorami in devetimi vasmi ter za devetimi gozdovi sta živeli dve sestri. Obe sta bili zelo posebni na prav poseben način. Mlajša sestra, ki je bila princesa, je bila slepa. Starejša sestra, ki je tudi bila princesa, pa je bila zlobna. Bila je tako zlobna, da je niti s čarovnico ne moremo primerjati. Živeli sta na gradu brez staršev, saj so že dolgo nazaj umrli. Grad je bil zelo lep, obdan s prečudovitim gozdom, tako lepa je bila tudi mlajša princesa, ki je imela tako lepe modre oči in božanske rumene lase, bila je lepe postave. Njeno pravo nasprotje je bila njena sestra. Imela je copraste črne lase in čisto črne oči. Rada je imela hrano, zaradi tega je bila lepo rejena. Nekega lepega jutra se je princesa odpravila na sprehod v gozd, ki je obdajal grad. Hodila je in hodila ter nenadoma naletela na grmiček gozdnih jagod, te so bile njene najljubše. Nekaj jih je pojedla in se odpravila naprej. Hodi in hodi ter zasliši nekakšno godrnjanje. Z njeno palico je otipavala pot do tega bitja, ki je godrnjalo. Pa je do nje pristopil škrat in ji rekel : ,,Kaj pa ti počneš v mojem gozdu?’’ Odgovorila mu je : ,,Prišla sem do tebe, ker se mi je zdelo, da potrebuješ mojo pomoč, ko pa tako godrnjaš.’’ Povedal je, da zbira gobe za kosilo, a jih je nabral že preveč. Ampak nič hudega. Škrat je ugotovil, da je ubožica slepa, zato jo je povabil v svojo drevesno votlino, saj ve, kako ji lahko pomaga glede slepote. Princesa se je strinjala. Ko sta prispela k njemu domov, mu je princesa povedala, da živi na gradu s svojo sestro, ki jo vedno grdo zmerja zaradi njene slepote. Škrat ji je odvrnil: ,,Vem, kako ti lahko pomagam!’’ Razložil ji je pot do izvira čudežne vode, ki ti uresniči kakršnokoli željo. Bila je navdušena nad tem. Zvečerilo se je, zato je princesa prespala v palčkovi drevesni votlini. Naslednje jutro je palček pripravil slasten zajtrk in malico za na pot. Spomnil se je, da je princesa slepa in zato osedlal njegovega hitrega črnega konja ter mu obrazložil pot, kam naj pelje princeso. Princesa je bila zelo hvaležna za vse in palčka poljubila na čelo, nato se je odpravila na pot, ki ni bila tako zelo dolga. S konjem sta potovala in potovala ter po sedmih urah prispela do table, ki jo je konj prebral. Na tabli je pisalo tri minute do izvira čudežne vode. Hitro je odgalopiral do tja. In res! Prispela sta do izvira, kjer je konj princeso previdno odložil na mehko travo. Odšla je do izvira in si zaželela željo: ,,Želim si, da bi spet lahko videla.’’ Izvir je odgovoril : ,,Seveda, samo oči si umij z vodo. Slišal sem, da imaš zlobno in sebično sestro, zato ti dam ta strup, ki ga naj malo popije in bo umrla.’’ Princesa je brez pomisleka vzela strup, si umila oči in res! Spet je videla ta prečudovit svet. S konjem sta odgalopirala k njej na grad, kjer je njena sestra spala in smrčala z odprtimi usti. Na gradu sta bila, kot bi rekel škrat. Prišla sta na grad, princesa je stekla v sobano, kjer je spala njena zlobna sestra, ji v usta zlila strup in sestra je umrla. Princesa in škrat sta rajala še tri mesece kasneje. Princesa še danes živi, če ne verjameš, je to čisto tvoj problem! Ema Lavrenčič, 6. razred |
Pia Črnčec, 5. razred