Nič ni nič, 
ker iz nič nič ne nastane. 
A nič je nekaj, 
drugače nič ne bi bila niti beseda. 

In nič v mojem srcu je. 
Slepota spet vse se podre. 
Nimam moči, 
slepota stopi pred oči. 

Globoko v sebi kot vodnjak. 
Vse se zdi mi kot blodnjak. 
Ni ljubezni, ni veselja, ni miru in ni življenja. 

On pa vse je 
in vse zaobjame. 
Velikokrat se mi kolca, 
ko on misli name. 

V blodnjaku je kot Ariadnina nit, 
le da on ni le mit. 
Rdečica v glavo stopi, 
žgečkanje v trebuhu nastopi. 

Končno nekam pelje pot, 
končno tu ni več zablod, 
ljubezni pa je zvrhan sod, 
vso nejevoljo pošljem v kot. 

Ema Senekovič, 7. razred

Kaja Žnuderl, 6. razred