Zaključek bralne značke

INTERVJU Z NATAŠO KONC LORENZUTTI 

Alina: Pozdravljeni smo novinarke iz 8., 7. in 6. razreda Aneja, Ema, Tisa, Alina in Larisa, ki bi želele z vami opraviti intervju za šolski časopis. Zelo smo vesele, da ste si vzeli čas. 

Ema: Pred intervjujem smo o vas prebrale različne zanimive članke, ki so nas spodbudili k pripravi vprašanj za ta intervju. Kdo ali kaj vas je navdihnilo za pisateljevanje? Kdaj je nastalo prvo literarno delo? 

Nataša Konc Lorenzutti: Najprej so me zagotovo nagovorili dobri pisatelji Astrid Lindgren, Hans Christian Andersen, Vitomil Zupan z otroškim romanom Potovanje v tisočera mesta. Nikakor ne smem pozabiti na svojo mamo, ki je bila knjižničarka. Spodbujala me je k dobremu branju, znala mi je povedati, katere knjige so kičaste, plehke, katere pravljice so predelane in  nimajo pravega sporočila. Poznamo branje slabe in branje dobre literature, zato nekateri nehajo brati, ker se srečajo s preveč dolgočasnimi knjigami.

Alina: Napisali ste veliko knjig za otroke, mladostnike in odrasle, sama sem lani prebrala vaše delo Kakšno drevo raste iz mačka, v spominu mi je najbolj ostalo, ko so trije otroci dobili sestrico. Katero svoje delo bi vam vi priporočili v branje in zakaj?  

Nataša Konc Lorenzutti:  Odvisno je, koliko ste stari, vi bi lahko brali Avtobus ob treh, mladinski roman, saj ga je moja hči prebrala že ob izidu in  je šele zdaj stara 13 let. Predlagala bi vam tudi mladinski problemski roman Gremo mi v tri krasne ali pa Društvo starejših bratov, to pa je nekakšna predzgodba, ki je nastala pred Avtobusom ob treh, isti junaki nastopajo v njem. Prav tako lahko preberete Lica kot češnje.  

Aneja: Imate za pisanje poseben prostor ali pisarno? Kdaj in kje dobite najboljše ideje?  

Nataša Konc Lorenzutti:  Nimam posebnega prostora, skozi čas sem se naučila pisati v vsakršnih  razmerah, kljub motnjam. Delam v osrednjem delu hiše, kjer zdaj ni toliko ljudi, saj so otroci med tednom v šoli, en sin se je že odselil, tako da lahko delam dopoldan. Včeraj sem tukaj prespala v bližnjem hotelu in sem skušala delati zvečer. Vendar sem že stotič v življenju ugotovila, da sem jutranji tip in da zvečer ne morem misliti. 

Tisa: Imate kdaj težave pri pisanju literarnih del? Katere so to? 

Nataša Konc Lorenzutti: Včasih mi zmanjka idej tik pred koncem, ko razmišljam,  kako bi peljala zgodbo naprej. Takrat vem, da ne smem odnehati, da moram enostavno pisati naprej, tudi če ne bo dobro, bom že kasneje popravila, samo da ujamem tek zgodbe, da mi steče in da rečem: ,,Aha, zdaj sem napisala stavek, ki se mi je posrečil.” Včasih napišem stvari, za katere vem, da niso najboljše, a sem prepričana, da jih bom kasneje popravila. 

Ema: Bi nam zaupali, ali je tudi trenutno katera knjiga v nastajanju? Kaj je osrednja tema?  

Nataša Konc Lorenzutti:: Letos izideta dve novi otroški deli, ki vam bosta mogoče zelo zanimivi. Izide tretji del Nikinih zgodb, mogoče ste brali Kdo je danes glavni in Zvezek in brezvezek. Izide še ena zgodba, nekje v jeseni, ki ima naslov Jutri bo sončno in toplo. Čeprav je otroška,  vam bo mogoče zanimiva. Potem končujem roman za odrasle, ki je dokumentarni, zgodovinski, izide do konca poletja. Za jesen načrtujem pisanje zgodbe, ki bo nadaljevanje Troncija. V tem delu bo Izidor, glavni junak v zgodbi Tronci že v vaših letih. Ne vem še, kako bom speljala. Mislim pa, da brez problemskega zapleta ni dobre zgodbe, če vsi lepo živimo in se nam nič ne zgodi, ne zaidemo v težave, potem je to brez veze. Sem mnenja, da je potrebno za malo starejše otroke oziroma najstnike v zgodbo vplesti v neko preizkušnjo, ker se potem vi, ko to berete, notranje okrepite, živite z junakom, v katerega se vživite in v bistvu se tudi vam to zgodi. Zaradi izkušnje, ki jo preživite z junakom, ste bolje pripravljeni na preizkušnje. Nihče ni obvarovan nesreč, bolezni, tudi smrti ne.

Alina: V zadnjih letih opažamo, da bralna kondicija mladostnikov upada. Imate kakšen predlog, kako oziroma s čim bi še lahko motivirali mlade bralce? 

Nataša Konc Lorenzutti:: Mladim bralcem je treba ponuditi dobro zgodbo. Če morajo brati samo slovenske klasike za domače branje, kar je seveda obvezno, da spoznamo svojo kulturo, literaturo, verjetno to ne bo prineslo navdušenja.  Mlademu bralcu je potrebno pomagati, da najde dobro sodobno zgodbo, v kateri bo videl samega sebe, sodobnega mladega človeka. To ga bo pritegnilo. Dober primer je literarno delo Harry Potter. Veliko mladih, ki so že nehali brati, se je vrnilo zaradi te zgodbe. 

Aneja: Kaj se vam zdi, da je Vaše poslanstvo kot pisateljica v odnosu do otrok, mladostnikov, sveta? Kaj jim želite skozi vašo literaturo sporočiti?  

Nataša Konc Lorenzutti: Da je treba ohraniti svet človeške kulture. V teh časih, ko nas intelektualno vodi robot, je mene kar malo strah. Mislim, da je to velika nevarnost za človeka, za naš notranji svet, za našo ustvarjalnost, za našo izobraženost. Mislim, da bo moral poslušalec in  bralec biti zelo pozoren, da bo prepoznal, kaj je prazno, ker človeka ni bilo zraven. Ljudje namreč delamo veliko plehkih stvari in to najbrž zna robot celo bolje narediti. Če je človek neustvarjalen, potem vedno manj zmore.

Tisa: Najlepše se vam zahvaljujemo za vaš čas. 

Nataša Konc Lorenzutti: Tudi vam za vašega.