Šestošolci so prejeli pravljične škatle, v katerih se je skrivalo tudi pismo. Le kaj je nastalo?

Nekje in nekoč za devetimi storži …

Dragi učenci,

pravkar ste odprli vašo pravljično škatlo, saj veste, kaj pravijo, da pravljic ni nikoli preveč. Zato bomo danes … hokus pokus … skupaj čarali pravljice, ki živijo le v vaši domišljiji, in jih ni nihče še slišal ali prebral. Ste za to? Le kako se bomo tega lotili? Do sedaj ste prebrali že mnogo pravljic, spoznali veliko pravljičnih bitij. Prav tako ste se že naučili, kaj so značilnosti pravljice oziroma če povem po pravljično – kaj moramo »zacumprati«, da bo naša zgodba res pravljica.

V svojo pravljico boste morali vključiti tudi predmete, ki ste jih našli v pravljični škatli.

Sedaj pa … Pustite svoji domišljiji prosto pot, naj s pomočjo čarobnega prahu vaše pravljice postanejo napete, zanimive …

Sim salabim … Upam, da kaj kmalu vaše pravljice v roke dobim.

Pravljična  navdušenka

Deklica s copatom

Nekoč pred davnimi časi je živela deklica, ki je bila brez doma.

Nekega dne je na drevesu nabirala jabolka in padla z drevesa na velikanov copat. V copat se je naselila.

Naslednji dan je v copatu našla mošnjiček, v katerem je bilo pismo, zapestnica in ključ, ki nekaj odpira. Na zapestnici je bila nekakšna koda, ki nekaj pomeni. Odšla je v mesto in tam spraševala ljudi, če kdo ve, kaj ta koda pomeni. Dvanajsti  ji je rekel, naj pogleda pod velikanov copat. Pod copatom je našla ključavnico in jo s ključem odklenila. Pokazale so se stopnice do ogromnega gradu. Odšla je v grad, tam je slišala grozno smrčanje. Našla je vloženo morsko zvezdo in je pisalo NE JEJ, a jo je pojedla, ker ni znala brati. Velikan jo je videl in jo dal v kozarec, kjer je bila morska zvezda. V steklu kozarca se je videla in je ugotovila, da ima dolge rjave lase, velik nos in ustnice. Velikan je videl njeno lepoto, jo izpustil in zaprl v kletko, dal ji je kuhalnico, da nekaj skuha. Copat jo je prišel rešit. Velikan je videl copat in si ga nadel, ker je imel na nogi samo enega. Copat ga je ugriznil v nogo in pojedel njegov prst. Velikan je hotel copat sežgati, a se je ta umaknil, zato si je velikan skuril nogo. Zaradi tega je velikan poginil. Copat je izpljunil velikanov noht. Deklica je v gradu našla zaklad in zaradi premoženja jo je princ zaročil. Po 12 letih sta imela 7 otrok.

Deklica živi še danes, če ni že umrla.

Larisa Kotnik, Kaja Žnuderl, Matej Zemljič, Maja Košnik, Tobias Škamlec, 6. razred

Deklica s srečo 

Nekje in nekoč za devetimi storži je živela revna deklica. Imela je rjave kitke in oblečena je bila v narodno noša, bila je bosa. Živela je sama v revni  in leseni hišici. Njena pokojna babica ji je dala fotoaparat, z njim je fotografirala živali, ki so živele v gozdu. Ponoči se je bala medveda. Blizu njene hišice je bila vas Güzmič. Tam je vsako soboto prodajala med in medene izdelke. S tem se je preživljala. 

Nekega dne se je sprehajala in pobirala smeti. Našla je modro klupico in robčke. Razmišljala je, kdo bi lahko odvrgel neodprte robčke. ,,Kaj pa delaš tukaj sama?” je zaslišala neki glas. Deklica je odgovorila, da pobira smeti. ,,Lahko ti ponudim delo, da mi v zameno za denar  vsako popoldne počistiš hišo,” ji je rekla starka.  Deklica se je zelo razveselila, da za delo dobi denar. 

Starka je imela zelo veliko hišo, v kateri je bilo dosti bogatih stvari. Dala ji je čarobno gobico, ki je čistila sama. Starka tega ni vedela.

Ko je nekega dne deklica brisala mizo, je gobica nenadoma začela sama čistiti. Tako je deklica vsakdan delo končala prej. 

Naslednji dan je čistila predale, v njih pa našla tri gumbe in obesek. Nenadoma je domov prispela starka in jo zalotila pri stikanju po njeni hiši. Od same jeze je začela čarati. Deklica se je branila z začarano gobico. Ni ji najbolje uspevalo. Čarobna krogla je potisnila starko skozi okno. Umrla je. S stropa je začel padati denar. Tako je deklica postala bogata. S pomočjo obeska in treh gumbov si je sešila obleko.

Živela je srečno do konca svojih dni.  

Alina Berič, Ema Lavrenčič, Jani Senekovič, Tjaš Jovanovič, 6. razred