| Pred davnimi časi sta za devetimi gorami živeli dve sestri. Nista se imeli radi. Živeli sta v ogromni drevesni votlini, v globokem temačnem gozdu. Nekega dne se ti dve sestri sprehajata ob nekem potoku, ko nenadoma z drevesa pade res čeden škrat. Sestri sta ga vprašali: ,,Ali si v redu?” Ko ju je škrat videl, se je malo ustrašil, ampak odgovoril jima je: ,,Ja, v redu sem.” Tudi sestri sta bili škratu všeč, a se ni mogel odločiti, katera je zanj lepša. Nato ju škrat popelje k nekemu izviru vode. Škrat jima reče: ,,Pijta to vodo, to je čudežni izvir.” Sestri sta bili res žejni, zato sta mu zaupali. Ko ena sestra hoče popiti prvi požirek vode, zagleda steklenico strupa in jo vzame ter si jo da v žep, da bi svojo sestro za vedno uspavala. Začelo se je temniti, nočilo se je. Zato sta ga vzeli v njihovo votlino v drevesu in ga dali na posteljo. Sestri sta se ulegli na tla. ,,To je zdaj moja priložnost,” je rekla sestra. Po tihem je hotela vliti strup v usta svoje sestre, ko ji naenkrat spodrsne, pade na tla in strup odleti ravno v oči njene sestre. Naslednji dan ta sestra odpre oči in zakriči: ,,Ničesar ne vidim!” Škrat se je tako zelo ustrašil krika, da je skočil s postelje. Naenkrat pridejo iz daljne vasi straže. Zaslišali so ta krik. Obenem so tudi iskali princeso in princa iz njihove vasi. Princ in princesa sta izgledala enako kot slepa sestra in škrat, zato so ju odpeljali v vas ter zlobno sestro pustili tam. Ko so prišli v vas, so vsi vaščani vzklikali: ,,Princ, princesa!” Zato jima dajo krone in prstane, da se poročita. Niso vedeli, da je bila princesa slepa. Ko se poročita, ji princ reče: ,,Moja slepa princesa.” Princ in princesa sta živela do konca svojih dni. Tobias Škamlec, 6. razred |
Naja Črnčec, 7.razred