Nekoč je živel zelen vesoljček, ki je imel velike izbuljene oči, bil je zelo radovedne narave, še posebej je rad gledal ostale planete.

En dan je videl nov planet, ki se imenuje Zemlja. Ko jo je videl, je bil očaran, kako velik in lep planet je to, na njem pa toliko rastlin, živali, življenja.

Kaj kmalu se je odločil, da ga pobliže spozna, zemljani so se mu zdeli kot vesoljčki. Ko je prispel na Zemljo, ni mogel skriti navdušenja: ,,Vau, kakšen krasan planet.” Ko je spoznal bitja na Zemlji, se je z enimi spoprijateljil, z drugimi pa ne. Skupaj so hodili v trgovine, obiskali prijatelje, raziskovali planet, gledali hiše. Zelen vesoljček je bil očaran, toliko vsega novega.

Čez tri dni je moral oditi. Posloviti se je moral od svojih novih prijateljev. Vrnil se je z raketo, potoval je veliko ur. Postanek je naredil na Jupitru, kjer si je privoščil vesoljski sendvič. Po malici ga je pot vodila še tri ure do Marsa, nato se je končno vrnil domov.

Radoveden zelen vesoljček je živel srečno do konca svojih vesoljskih dni.

Aneja Irgolič, 4. razred

Blaž Franc Kauran, 7. razred