Urškina pustolovščina

Jaka Gselman, 5. razred

Podvodno kraljestvo, 5. 5. 1870

Dragi dnevnik,   

danes ti prvič pišem o sebi. Sem Urška, najlepša med vsemi ženskami v celotni Ljubljani in vsak hoče plesati z menoj. Rada plešem in zelo rada imam pozornost. Zdaj, ko si me bolje spoznal, ti bom povedala, kaj se je zgodilo v tem dnevu.  

Kot po navadi okrog pete ure sem šla na moj najljubši prostor v vsej Ljubljani, na Stari trg. Bila sem urejena in oblečena v moja najljubša oblačila. Ko sem bila na Starem trgu, sem videla, da so priredili še eno noč prelepe glasbe, da lahko zaplešemo. Ljudje so igrali na gosli, pari so plesali in še mojo najljubšo pesem so igrali. Po navadi katerega moškega povlečem, da zapleše z menoj, ampak tega danes nisem storila. 10 minut kasneje me nihče ni povabil, da bi plesal z menoj. Nisem vedela, zakaj in sem začela razmišljati, če sem dovolj lepo oblečena in vse druge stvari, dokler me ni moj rumen junak povabil na ples. No, ne vem, kdo točno je ta gospod, ampak klicala ga bom tako. Ko sva plesala, so vsi strmeli v naju, ko sva se vrtela, dokler me noge niso začele boleti. Še vedno sva plesala, vse je bilo tiho in temni oblaki so se začeli prikazovati. Naenkrat sva bila pri Ljubljanici in naju je odneslo pod vodo …

Ko sem odprla oči, sem videla prelepo podvodno kraljestvo. Bila sem šokirana, da sem lahko dihala pod vodo. Ko sem pogledala na mojo desno stran, sem videla, da se moj rumen junak samo smeji. Povedal mi je svoje ime. Povodni mož mu je ime in po resnici povedano nisem presenečena, zakaj mu je tako ime, saj živi pod vodo. Tako me je prijel za roko in mi pokazal to prelepo kraljestvo. Ko mi je kazal svoje kraljestvo, sem opazila, da večina prebivalstva je žensk in me je malo zaskrbelo. Bilo me je strah. Prišla sva do njegove palače in rekel je, da je to zelo oddaljeno od Ljubljane in še tudi od Evrope. Stisnilo me je v srcu, saj nisem vedela, kje sploh sem, saj sem vendar samo vedela, da sem pod vodo. Rekel mi je, da si naj še sama ogledam in spoznam nove prijatelje tukaj. Ko sem prišla v vas, ki je tukaj, sem od prebivalk izvedela, da bom tukaj za vedno, saj so one tukaj že več let.

Aneja Kos, 8. razred

Pia Črnčec, 5. razred